Obrnil sem novo stran
"Prišla je banda razgrajačev, ki so začeli pretepati okoliške goste, jaz pa sem otrpnil – friznil..."
Pozdravljeni. Maja leta 2006 sem obrnil novo stran v svojem življenju in želel bi jo deliti z vami.
Izhajam iz verne družine, kjer pa nismo živeli izrazito pobožnega življenja. Mati je bila sicer ateistka, vendar je kasneje sprejela vse zakramente in se spreobrnila v katoličanko ter nam nudila krščansko vzgojo v okviru mogočega. Praznovali smo vse velike praznike, vendar pa v domačem okolju nisem začutil Božje navzočnosti.
Nisem iskal Njegove dobrote
Ko sem prišel v najstniška leta, sem tako kot veliko mladih ugotovil, da Boga za moje pojme ne potrebujem in da ga ni ko bi ga najbolj potreboval. Mislil sem si, kaj naj si z njim pomagam, tako ali tako pa, kaj sploh je Bog. Počasi sem začel spoznavat zakone ceste in žurerskega življenja. V tem sem se čutil izpolnjenega, kmalu pa sem se srečal tudi z vsemi, skoraj vsemi, dobrotami opojnega sveta in užitka, in nekaterim priskrbel, če je bilo potrebno, določene opojne substance. Pri tem sem vedno čutil, da moje ravnanje ni pošteno in da škodim samemu sebi in drugim, vendar me to ni zadelo v dno duše in sem s tem početjem nadaljeval. Veliko je bilo spodrsljajev in očitnih napak, nekaj težav sem imel tudi z oblastmi, vendar sem si rekel, no tako pač je, bom v prihodnje bolj previden, da me zopet ne dobijo. Blodenje in tavanje v temi in praznini se je nadaljevalo in moje misli, besede in dejanja so puščale vedno večje rane v mojem srcu in moji duši. Toda, ne, jaz nisem iskal Jezusa v njegovi dobroti, ker sem mislil, da bom sam zmogel in da je Bog pač nekje, mogoče pazi nate, mogoče ne; molitev pa je bila zame nekaj dolgočasnega in nepotrebnega.
Maj 2006 Z leti pa je prišlo do sprememb. Božje znamenje sem doživel v trenutku na delovnem mestu v gostilni. Prišla je namreč banda razgrajačev, ki so začeli pretepati okoliške goste, jaz pa sem otrpnil – friznil. Bil sem popolnoma nemočen in sem samo gledal. Ker je bil v bližini tudi starejši brat, je on odločno odreagiral in pregnal razgrajače, jaz pa sem samo stal še naprej kot lipov bog. Ker je vedel, da sem šibek, je tudi mene okregal in zelo jasno izrazil svojo jezo nad mojo neodločnostjo ter me ponižal s pljunkom v obraz. Takrat sem začutil, da moje življenje, tako kot je, nima smisla in da sem popolnoma prazen, sebičen, nepozoren, odsoten, vase zaprt človek, ki mu ni mar za okolico. V sebi sem začutil glas: Spreobrni se in prenehaj s hudobijami, dovolj jih je.
Ni še konec...Pot spreobrnenja, za katero sem se odločil, je bila težka in še zdaj ni čisto končana. Opustil sem kajenje in vsakršno opijanje, zapustil sem prejšnjo družbo, kjer je bila glavna tema kajenje vseh vrst substanc. Odkrivati sem začel skrivnost molitve in rednega petja pesmi z nabožno vsebino ter obiskovati redno sveto mašo, včasih tudi med tednom. Popolna izolacija od prejšnjih prijateljev je bila mučna in počutil sem se osamljenega. Takrat sem se spomnil, da je moj najboljši prijatelj Jezus in da, ko ne bom več vedel naprej, bom vprašal njega, kaj storiti. Tudi znotraj družine sem vse obvestil in se spovedal staršem, kaj sem počel, kako sem živel, kaj smo počeli skupaj z bratoma in sestro, predvsem pa sem svojim staršem priznal, da jih ne krivim za svoje zablode. Zahvalil sem se jima za vztrajnost pri vzgoji in prenašanju težav z mano in sklenil, da ne bom več počel neumnosti. Vendar pa identitete v lastni, domači cerkveni skupnosti nisem našel v svojih vrstnikih, saj so bili le starejši in mlajši od mene. Kakorkoli, še vedno pojem pri poldeveti nedeljski maši in za velike praznike voščim vsem, ki so cerkveno domače občestvo in se čutim sprejetega.
Resnično pa se je moja evangelizatorska narava prebudila v Abramu. Slavilna molitev mi je bila sprva tuja, vendar nikoli čudna, zato sem jo sprejel, trudim pa se jo tudi nadgraditi. Najlepši trenutki so pred najsvetejšim pri adoraciji. Hvaležen sem Bogu, da smem pred njim klečati, se zahvaljevati in ga prositi. Zato ga s svojo pesmijo hvalim in mu pojem: »Čudovita dela storil si mi, vem da ljubiš me in z mano si!«.
Hvala za priložnost, da sem vam lahko povedal svojo pot spreobrnenja.
Nejc
Zadnji prispevki
31/05/10 | Obrnil sem novo stran24/01/10 | Potovanje v obljubljeno deželo
27/10/09 | In bil je ulični misijon
